Župnijski pevski zbor

»KAR USTA NAŠA POJEJO,

VSA SRCA NAJ VERUJEJO.«

(F.Juvan)

En lep, prisrčen pozdrav

Dolgi poletni dnevi, ki so se začeli krajšati in narava, ki se je začela odevati v zlatorumene barve,  naznanjajo začetek jeseni. Začelo se je novo šolsko ter veroučno leto in začelo se je tudi novo pastoralno leto. In s pevskimi vajami smo pričeli tudi že pevci cerkvenega mešanega zbora župnije sv. Petra in sv. Pavla Zagorje ob Savi.

In ker zagorski farani lahko skoraj vsako nedeljo in vse praznike v letu slišite naše petje pri svetih mašah se spodobi, da vam predstavimo sebe in naše delo.

Začetki cerkvenega mešanega pevskega zbora segajo v leta po končani drugi svetovni vojni. Takrat je g. Ivan Arh, s prevzemom službe organista v naši župniji, prevzel tudi vodenje mešanega cerkvenega pevskega zbora, ki je  štel 25 pevcev. Zaradi različnih pritiskov je mnogo pevcev opustilo petje pri cerkvenem pevskem zboru, vendar je g. Ivan vztrajno pridobival  nove pevce in se razveselil vsakega, ki se je zboru pridružil. To je bil čas, ko so bili on in vsi, ki so utrjevali svojo vero, odrinjeni. Toda kljub temu so vztrajali in sadovi tega znanja in entuzijazma so korenine mnogih današnjih  pevskih sestavov v zagorski dolini, predvsem pa korenine   sedanjega mešanega cerkvenega pevskega zbora.

Cerkovnik, skladatelj in organist g. Ivan Arh je vse svoje življenje posvetil cerkveni glasbi. Bog ga je obdaril s talentom glasbene nadarjenosti, ki ga je g. Ivan uporabil prav na področju cerkvene glasbe. Izpod njegovih prstov so prihajali mogočni zvoki orgel,  ustvaril pa je tudi bogat repertoar  cerkvenih skladb.

Po več kot petdesetih letih dela je zaradi bolezni zborovodstvo zaupal Tonetu Fele; Tone je zbor vodil vse do letošnjega praznovanja 140. obletnice posvetitve zagorske cerkve, zdaj pa je »zborovodsko palico« (zaradi bolezni) predal organistki Simoni Pelko. Danes zbor uspešno vodi organistka in zborovodkinja Tina Pangeršič.

Na prvi letošnji vaji se je zbralo 27 pevcev različnih poklicev in starosti. Tako kot do sedaj, se bomo tudi v prihodnje na vajah zbirali v kapeli župnišča ob petkih zvečer (poleti ob 20.00 uri in pozimi ob 19.00 uri); vaja, ki jo pričnemo z molitvijo, traja približno dve uri. Bogat in raznovrsten je seznam pesmi, ki jih prepevamo: maše, mašni spevi in pesmi za vse pastoralno leto domačih in tujih skladateljev. S posebnim spoštovanjem in veseljem pa pojemo skladbe iz bogate dediščine g. Ivana Arha. Seveda pa znamo zapeti tudi nekaj narodnih,  ki polepšajo  praznovanje naših godov,  različnih obletnic in drugih lepih dogodkov. Poleg tega, da prepevamo v farni cerkvi, pa z veseljem sodelujemo tudi pri mašah  v naših podružničnih cerkvah in povsod tam, kamor nas povabijo, saj zbor ne sme ostati zaprt v svoji župniji in na svojem koru in ne sme biti samozadosten.

Petek zvečer – ko bi se,   po napornem dnevu oziroma tednu,  prileglo zlekniti doma na kavč, morda prelistati časopise, pogledati kakšno TV oddajo ali  se preprosto posvetiti družini, pa  se pevci zberemo na vajah;  večkrat je to težko, pa kljub temu pridemo,  vendar s sabo vsak od nas prinese vse svoje veselje, pa tudi vsa svoja bremena in skrbi preteklega tedna. In mnogokrat  ni prav lahko uskladiti vsega tega. Vztrajamo zato, ker je bilo že na drugem vatikanskem koncilu poudarjeno, da je cerkvena glasba in z njo cerkveno petje zaklad neprecenljive vrednosti, ker sestavlja nujno in neločljivo  sestavino bogoslužja, pa tudi  ker vemo  da kdor poje, dvakrat moli in da  pojemo Bogu v čast ter sebi in vam v veselje.   Da pa bomo lahko  vztrajali še naprej, resnično potrebujemo pomoč vseh vas: prosimo vas, molite za nas, darujte svoje trpljenje tudi za nas in za naše družine, katerim smo se dolžni še posebej zahvaliti za njihovo potrpežljivost in podporo pri našem poslanstvu.  Prav lepo pa prosimo in povabimo  med nas vse, ki vam je bil podarjen talent petja – ne zakopljite ga – pa ne zaradi ljudi, ampak v zahvalo Njemu, ki vam ga je podaril.