POSTNA POBOŽNOST:
SVETI KRIŽEV POT
Zgodovina križevega pota
Križev pot je pobožnost, ki je nastala v Jeruzalemu, od tam pa so jo romarji prenesli v Evropo, zlasti v dobi križarskih vonj, in to pod vodstvom Frančiškovih sinov, varuhov Božjega groba. Postavljali so jih najprej
zunaj po gričih v naravnih (jeruzalemskih) izmerah, pozneje v zdaj običajni »skrčeni« obliki kar v cerkvah. Podpora molitvi so bile knjižice s premišljevanji (včasih tudi s slikami) in podobe, ki so jih razen lesenih
križev postavljali zunaj v kapelicah in cerkvah. Zdaj običajne »jeruzalemske postaje« je širil v začetku 18. stol. zlasti sv. Leonard Portomavriški. Ker te postaje niso vse biblične, je pistojski škof S. Ricci ob koncu 18. stol. hotel uvesti samo biblične postaje, a se jih je pri nas prijel vzdevek »janzenistični« križev pot (v Avstriji govorijo o jožefinskem), ker so jih propagirali škofje in duhovniki jožefinske dobe, pri nas zlasti ljubljanski škof Mihael Brigido. (Iz knjige M. Smolnik, »Liturgika«, str. 223–224)
Kako je sestavljen križev pot?
Križev pot ima 14 postaj. Med njimi jih je večina svetopisemskih, nekatere pa so nastale tudi iz zavesti, da je Jezus Kristus v naše odrešenje pretrpel smrt na križu. Ljudje so želeli premišljevati to trpljenje, da
bi mu postali čim bolj podobni. Zgled je sv. Frančišek, ki je, podobno kot o božiču, hotel čim bolj podoživeti Kristusovo trpljenje. Iz tega hrepenenje je nastala pobožnost, ki ji danes rečemo križev pot. Da bi bili res vsi ljudje, vseh slojev in poklicev zajeti vanjo, pa so dodali nekatere postaje. Z njimi so si hoteli predočiti še nekatere hrabre drže, na primer Jezusa, ki kljub svojemu trpljenju tolaži Marijo, ki ga spremlja 
na poti na Kalvarijo, in Veroniko.
Lepo vas v postnem času vabimo k skupni in osebni pobožnosti ter k molitvi križevega pota.

Obvestila o postnih dnevih so v rubriki tiskana oznanila.

To je povezava do videoposnetka omizja.

https://www.youtube.com/watch?v=ig93QVaHMrY