Župnik: Maksimiljan Jani Tušak, 041-795-756
Duh. pomočnik: Andrej Rovšek, 031-292-801
Duh. pomočnik: Alojz Snoj, 040-246-144
Župnik Peter Golob je zapisal - danes je že marsikaj drugače, zgodovina pa je vsekakor zanimiva...:
Preidimo od rudnika in njegove zgodovine nazaj na zgodovino župnije in župnijske cerkve.
V Valvazorjevem času je bil župnik Andrej Boštjančič. Valvazor ga posebej omenja in tudi nekatere prednike. Pove, da je župnijska cerkev posvečena sv. Petru in Pavlu, katera sta v glavnem oltarju. Poleg glavnega oltarja omenja Valvazor še štiri stranske oltarje: Naša ljuba Gospa, Sv.križ, Vsi svetniki, Sv.Fabijan in Sebastijan.
Pri oltarju Matere Božje je bratovščina Marijinega oznanenja, katero je ustanovil leta 1656 Adam Shuppe. Bratovščina ima privilegiran oltar. V zvezi s to bratovščino je zapisano: Kmet Dragar Tomaž, gamberški podložnik je bil dalj časa bolan na umu. Njegova žena ga je zaobljubila bratovščini Naše ljube Gospe in ga peljala v cerkev. Ko je duhovnik pel Marijine litanije, je pri vzkliku “Zdravje bolnikov” ta kmet silno zavpil in se onesvestil. Ko se je zopet zavedel, je vstal popolnoma zdrav. To je bilo 7. 8. 1881.
Leta 1614 je v Zagorju zelo razsajala kuga. Tedanji vikar Matija Smešič je v tej stiski ustanovil pri oltarju sv. Fabijana in Sebastijana posebno bratovščino sv. Boštjana; kuga je takoj prenehala.
Razne nesreče so naše prednike v veri utrjevale; še z večjim zaupanjem so se obračali k Bogu po pomoč. Dve stari zaobljubi še zmeraj živita in se saj nekoliko spopolnjujeta. Za odvrnitev hude ure in drugih nesreč še zdaj vsako leto romajo Zagorjani na binkoštni torek na sv. Planino. - Za odvrnitev požara in po romarski pesmi tudi za odvrnitev pozebe in žitne rje še danes romajo Zagorjani pred Vel. Šmarnom k Novi Štifti pri Gor. Gradu (13. in 14. Avgusta romajo tja, 15. Avgusta pa nazaj; do Tuhinjske doline pridejo nasproti vozniki). Leta 1954 je bilo zopet nekaj nad 80 romarjev, leta 1956 pa okoli 50. Pred vojsko jih je bilo preko 100.
Sedanja župna cerkev je bila zgrajena 1872 in 1873 leta. Sedanji starejši ljudje še dobro pomnijo pripovedovanje svojih staršev, ki so hodili takrat na prostovoljno delo. Odstraniti so morali najprej vrh griča, kjer je stala prejšnja cerkev. Odstranili so s tem tudi staro pokopališče, ki je bilo okoli stare cerkve, v rabi vse do leta 1840. Obdano je bilo z močnim obzidjem, da se ni zemlja udirala po hribu. Material so vozili z rudniškimi vozički mimo župnišča po mali železnici in za gospodarskim poslopjem planirali svet in še precej velik nasip naredili. Ko smo nekaj zemlje pri kozolcuodkopali kmalu po letu 1950 smo še našli kosti mrličev, ki so bili pokopani pri stari cerkvi.
Ko je bil vrh griča odstranjen je bila s tem pridobljena dosti velika ploskev za zgradbo nove velike cerkve. Stavbenik ni znan.
Velikost cerkve: dolžina 34 metrov, širina 24 metrov, višina v kupoli, ki jo drže 4 stebri, meri 20 metrov, v prezbiteriju 13,5 metrov, pri stranskih oltarjih 15m. - Prezbiterij sam je dolg 7,5m in širok 8,80m.
Cerkev ima tri oltarje; glavni je posvečen sv. Petru in Pavlu, je iz marmorja in skupaj s stopnicami visok blizu 10m. Stranska dva oltarja imata menze zidane, sicer sta lesena. Levi je posvečen roženvenski Materi božji in ima napis, da sta dala ta oltar postaviti Janez in Petrina Izgoršek iz Zagorja. Desni oltar je posvečen rudarski zavetnici sv. Barbari in ima datum 20. 7. 1884. (Stranska oltarja sta bila leta 1966/67, ob notranji preureditvi cerkve, odstranjena. Sliki iz obeh oltarjev sta bili nameščeni na prednji steni stranskih ladij)
Slika sv. Petra in Pavla v glavnem oltarju je 3,20 visoka in 1,65m široka. Delo Franceta Wolfa. Glavni oltar ima še dve sliki, ki zamenjujeta za razne prilike sv. Petra in Pavla: Slika Srca Jezusovega, ki jo je nareidl kot svoje prvo večje delo profesor Molé iz Novega mesta leta 1953. Slika Fatimske Matere Bože pa je delo univ. prof. Šubica iz Ljubljane leta 1954.
Glavni oltar krasita še po 1,75m visoka kipa slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda in zgoraj po 95 cm visoka kipa sv. Mohorja in Fortunata. Pri tabernaklju sta 2 klečeča angela. Kipi so iz mavca.
Pri glavnem oltarju je napis: “Parochiante R.D. Jacobo Gross anno 1880 hoc altare erectum et pictura haec 1881 picta est.” Za oltarjem na steni je še neki star napis (vklesan) a nerazumljiv.
Freska nad glavnim oltarjem imajo letnico 1886 in so delo Franceta Wolfa; predstavlja Kristusa in štiri evangeliste;
široka je 7,5m in visoka dobra 3m. Ob straneh glavnega oltarja so na zadnji steni le ornamenti.
Stranska oltarja je delal Janez Kušlan, podobar na Raki. Sliko sv. Barbare je naredil Wolf, sliko roženvenske Matere božje pa Lukas Verein iz Dunaja. Materi božji delata družbo oče in mati sv. Joahim in sv. Ana, lesena kipa po 1,30m visoka. Pri sv. Barbari sta tudi dva lesena kipa v enaki velikosti, sv. Lucija in Sv. Polona.
Kot pri glavnem oltarju sta tudi steni za stranskim oltarjema s freskami poslikana. Te freske so velike, širina 10m, višina 11m, v sredi jih nekoliko pretrga oltar in okno nad oltarjem.
Pri oltarju sv. Barbare je Wolf delal tri mesece, julija, avgusta in septembra 1883 leta. (350 goldinarjev in hrana). Zgoraj je sv. Barbara. Spodaj levo je rudar z otrokom pred znamenjem v skali. Spodaj desni je ponsrečeni rudar, ki mu hiti na pomoč s sveto popotnico zavetnica sv. Barbara. Pred vojsko so imeli rudarji na god sv. Barbare praznik, dobili nagrado (Barbarageld) in prišli z godbo v cerkev rudarji in uradniki. Pred vhodom v rudnik so imeli v posebnem prostoru sliko sv. Barbare in tam spravili pred odhodom na delo njej na čast posebno molitev.
Pri oltarju Matere božje je dela Wolf zopet tri mesece: aprila, maja in junija 1884. Zgoraj je Marija Pomočnica. Desna slika pri oltarju predstavlja bitko med kristjani in turki pri Lepantu 1571 (7. Oktober). Tudi Pij V. je naslikan ko moli za zmago kristjanov. Leva slika pa predstavlja zmago kristjanov nad Turki pri Dunaju (1668). (Stranska oltarja sta bila leta 1966/67, ob notranji preureditvi cerkve, odstranjena. Sliki iz obeh oltarjev sta bili nameščeni na prednji steni stranskih ladij)
Glavni oltar je bil posvečen obenem s cerkvijo 25. 10. 1874. Škof Jernej Vidmar. Stranske oltarje je pozneje blagoslovil prošt dr. Lenart Klofutar.
Tlak v cerkvi je delal Ozbič iz Kamnika.
Postavljanje oltarjev, slikanje cerkve, je oskrbel župnik Jakob Gros. Grosova osebna ustanova je bila večna luč (2000 kron). Za časa Grosa je dobila cerkev kor, orglje in monštranco. Isti župnik je zidal tudi Katoliški dom leta 1895. Zidar jakob Vodopivec iz Vrhnike. Danes je ta dom zelo obrabljena stanovanjska hiša, last in breme župnijske cerkve, imenovane “Ajmohthaus”. ( pozneje nacionaliziran in porušen)
Orgle so delo Franceta Goršiča (zadnje nove orglje) z napisom: Op. LXII. V Ljub. 1895. Imajo 25 pojočih registrov. Stale so 5100 goldinarjev. Imajo dve omari, ki sta delo Vurnikovo (800 goldinarjev). Leta 1926 je Jenko iz Št. Vida nad Ljubljano orglje osnažil, nanovo uglasil, nadomestil v prvi svetovni vojski pobrane piščali (238 kg) in vstavil nov register “trobento”.
Križev pot je dobavila dunajska tvrdka Mayer in Co. Skupaj z okviri je stal blizu 700 goldinarjev. Blagoslovil ga je 17.8.1884. pater Kalist Medić. Slike - velike 1,60 x 1.30 - so dosti lepe. Okviri so pa brez vsake lepote in umetniške vrednosti.
Kupolo je poslikal in 4 angele pod njo je naredil tukajšnji rojak in profesor ter konservator v Ljubljani Železnik leta 1927. Kupola stoji na štirih stebrih. Grajena je iz lahkega železobetona. Ljudje vedo povedati, da so jo delali neki strokovnjaki iz Dunaja. Stala je okoli 60000 goldinarjev.
Tlak v cerkvi ima letnico 1874.
Zvonika sta dva. Ura kaže čas v obeh stolpih in je točna. Ima napis: N.342. Ivan M. Pogačnik. Podnart,Kropa, Gorenjsko.
Pred prvo svetovno vojsko so imeli 4 zvonove in še navček. V enem zvoniku (nad krstilnico) je bil samo veliki zvon težak - po izročilu dobrih 50 starih centov (2590 kg je v resnici tehtal). Samasovo delo z letnico 1874. Ljudje še zdaj pravijo: Kadar se je veliki zvon oglasil, smo morali pod lipo pri cerkvi dobro na glas govoriti, da smo se razumeli.
Vojska je vse zvonove pobrala, le enega od navadnih treh je pustila. Vzeti so bili po teži tile zvonovi: za 2590 kg, za 816.-kg, za 452.-kg in za 16.-kg. Leta 1924 so nabavili dva brionasta svona v Št. Vidu nad Ljubljano: Es na ime sv. Jožefa - 1285.-kg, 95.990.- dinarjev; G - na ime Matere božje - 626 kg 46.324.- dinarjev.
Nemci so v drugi svetovni vojni pobrali vse zvonove.
Po vojski je po prizadevanju dekana Franceta Markeža naredila livarna Lebiš v Zagrebu tri nove majhne bronaste zvonove, težke dobrih 400.- kg, primerne za boljšo podružnico. Bron je dobil dekan v Ribnici, kjer je zvonik med vojsko pogorel in so se zvonovi v ognju topili. V začeku januarja 1948. So bili zvonovi montirani. A že drugi mrlič, kateremu so zvonili, je bil sam dekan Markež. Zaradi razlitega slepiča je umrl v Trbovljah v bolnici 18.1.1948. in bil pokopan doma na Jesenicah.
Zakristija je lepa in praktična. V zgornjo shrambo pelje preprosto dvigalo na utež namesto stopnic. Ima vežo, v kateri je prostor za ministrante in njihove potrebščine. Za lep lavabo (z vodovodnim priključkom in odtokom) iz domačega marmorja (oskrbel je lavabo kaplan Anton Smrkolj) in za 2 hrastove omare je izdelal načrte arhitekt Jože Plečnik. Zakristija je bila urejena za birmo, ki je bila leta 1955.
Elektrifikacija cerkve je bila v prvi stopnji izvršena leta 1923. Po letu 1950. je bila temeljito popravljena vsa napeljava in nove luči - (v obliki križa) po Plečnikovem načrtu - so bile montirane na 12 mestih namesto križev posvečenja cerkve.
Lestenci so v cerkvi trije in tudi tri “večne luči”. Lestenci so stekleni, elektrificirani, veliki. Pozna se jim, da je bila nekoč tu steklarna. Veliki lestenec ima 60 sveč. Lestence so darovali cerkvi rudarji in steklarji.
Krstilnica je pod levim zvonikom, pod desnim pa vhod na kor. Krstni kamen je preprost in ima lesen nastavek. Tlak je iz opeke. Stene so poslikane. Celi sta itak samo dve steni; v eni je okno, v drugi vrata. Na stropu je Bog Oče. Freska na eni strani predstavlja Jezusov krst v Jordanu, druga freska pa slika dogodek, kako Janez Krstnik predstavlja Jezusa svojim učencem, ki imajo čolne na Genezareškem jezeru. Mera obeh: 3,40 x 2,80m.