Sveti Urh na Ravnah

Podružnična cerkev z nadmorsko višino 459 m je od Zagorja oddaljena dobra 2 km. Dolga je 13 m, široka 5,70 m, visoka 6,60 m. Zvonik je visok približno 25 m in ima vhod od zunaj, pod njim pa je skromna zakristija. Kdaj je bila cerkev zgrajena, ni znano. Temeljito predelana in deloma na novo zidana je bila okoli leta 1769.

Ustno izročilo pravi, da so prvotno cerkev pri sv. Urhu zidali po zaobljubi, da bi se rešili nevarnosti kač.

Podružnica je zidana v romanskem slogu. Ima tri oltarje. Glavni oltar je posvečen sv. Urhu, desni stranski oltar pa sv. Marku. Levi stranski oltar je posvečen sv. Martinu in so ga sem prenesli iz stare zagorske cerkve.

Podružnica v zapisih župnijske kronike

Leta 1952 je cerkev dobila nova okna, leta 1956 pa je bila prenovljena notranjščina cerkve.

V letu 1958 kronika omenja, da so to leto pri sv. Urhu vsako nedeljo popoldne pridružili šmarnični pobožnosti tudi sveto mašo. Tako so lahko zagorski farani iz Bevškega obenem zadostili tudi nedeljski dolžnosti.

V letu 1963 so pričeli z bolj pogostimi nedeljskimi mašami popoldne ob 16:00. Na kvatrno nedeljo je bil tudi pri sv. Urhu križev pot ter maša.

Leta 1969 je bila prepleskana notranjščina cerkve. Cerkev je dobila tudi nove klopi in nov gotski plašč. Za to sta vestno skrbela ključarja te podružnice.

V letu 1971 je bil med počitnicami prepleskan zvonik na cerkvi. Delo je opravil g. Majcen z nečakom Rikom in semeniščnikom Drnovškom.

V maju 1974 pa so v cerkvi naredili nov kor, kar je bila zasluga ključarja Hrastelja.