NOVO LETO, PRAZNIK MARIJE, SVETE BOŽJE MATERE
V bogoslužju smo na novega leta dan obhajali praznik svete Božje matere Marije. Vzhodni sirski obred ta dan slavi praznik čestitke, voščila Mariji. Mariji smo se lahko približali z občutki, s kakršnimi se približamo ženi, ki je pred nekaj dnevi postala srečna mamica. Pri tem našem poklonu sta dve stvari, ki sta daleč nad človeškimi. 
Tisti, ki je zagledal luč sveta po Mariji, je Božji Sin. Zato je ona prava Mati božja: Theotokos, Bogorodica, kot pravijo vzhodni kristjani.Cerkev je to resnico opredelila na enem svojih prvih koncilov, v Efezu leta 431. Sv. Ignacij Antiohijski, eden najslovitejših mučencev iz prvih časov krščanstva, imenuje Jezusa »Sina Boga in Marije«. To uvršča Marijo do vrtoglavih višin: naravnost ob nebeškega Očeta. Hkrati pa jo uvršča tudi tako blizu nam, da jo imenuje Mati Cerkve. Jezus, ki ga je Ona rodila, nas je sprejel za svoje brate; zedinil nas je s seboj tako globoko, da tvorimo eno samo telo; postal je naša glava pa tudi naš brat: »Prvorojeni med mnogimi brati,« vzklika apostol Pavel.
To je tisto, česar nas je z vzvišenimi besedami spomnil apostol Pavel v svojem pismu Galačanom, ki ga beremo na njen praznik: »Bog je poslal svojega sina, rojenega iz žene …, da bi mi postali Božji sinovi. V trenutku, ko je On iz sina postal služabnik, smo mi iz služabnikov postali sinovi: »Nisi več suženj, ampak sin,« nas je v istem pismu spomnil Pavel. To je čudovita zamenjava, okrog katere danes prepeva vse bogoslužje Cerkve. Marija je bila »kraj« in srednica te zamenjave.
Ko smo postali božji sinovi po posredovanju Svetega Duha, smo dobili pravico, da uporabljamo jezik in zaupnost otrok nasproti Bogu, ki ga kličemo kot Kristus: Aba, Oče. Tako je molil Jezus Kristus.
Mogoče bi se morali pogosteje spominjati te naše neverjetne in sladke pravice; morali bi posnemati svojega brata Jezusa, ki se je v hudem trpljenju vedno obračal na Očeta: »Oče, ako je mogoče …«,
»Zahvalim te, Oče …«, »Oče, v tvoje roke izročam svojega duha«. Naše krščansko življenje potrebuje tega širokega zajema zraka, da se ne bi žalostilo ter se ujelo v suhoto in formalizem. Če bomo znali postaviti svoje življenje na ta sinovski odnos z Očetom, bomo v njem našli vso edinost vere; odkrili bomo odnos, ki nas povezuje z vsako izmed treh Božjih oseb: šli bomo k Očetu po Sinu v Svetem Duhu. In tja bomo šli ne posamično, ampak kot skupnost odrešenih, kot Cerkev, ki ji je Marija Mater in vzor.

Tudi Marija je živela iz vere, rastla v veri, bila preizkušena v veri. V tej rasti v veri je bila njena hrana Božja beseda. Božja beseda je v njej postala meso: najprej fizično, ko ga je devet mesecev nosila pod srcem in ga hranila; potem je postala meso v preostalem delu njenega življenja, v smislu, da je bil vsak njen migljaj, vsak trenutek navdihnjen z Božjo besedo in je Ona bila njena zvesta uresničevalka.   

Ivan Povšnar je napisal še sledeče:
Kdo izmed nas lahko reče, da ni NIKOLI in v NIČEMER ZAPRAVLJAL BOŽJEGA PREMOŽENJA IN TALENTOV? Ali lahko rečejo STARŠI,
da pri vzgoji otrok niso ničesar opustili? Ali lahko JAZ OSEBNO TRDIM, DA V ŽIVLJENJU NISEM NIKDAR zapravil božjega premoženja
in darov? NI GA MED NAMI, pri katerem se ni bi kaj našlo, zaradi česar BI MOGEL BITI PRI GOSPODARJU, PRI BOGU, TOŽEN. NAŠ GOSPODAR, NAŠ BOG, PA JE Z NAMI PRIZANESLJIV, VEČKRAT ZAMIŽI NA ENO OKO IN VZAME ZA DOBRO NAŠ TRUD, DA BI POPRAVILI TO, ČESAR V ŽIVLJENJU NISMO ZADOSTI DOBRO NAREDILI. ZATO NAM NAROČA: »PRIDOBIVAJTE SI, KUPITE SI NEBESA, Z VAŠO PRIZADEVNOSTJO IN Z VAŠIMI DOBRIMI DELI IN Z VAŠIM TRUDOM TUDI ZA ŠIRŠE DRUŽBENO DOBRO, TUDI ZA SKUPNE DOBRINE, KI JIH DELATE IN ZASTOPATE IN SI ZANJE PRIZADEVATE.«
Na nekem angleškem kozarcu je bil tale zapis: Iz tega kozarca ti PRETI POGUBA. Na dnu kozarca je STISKA, na njegovem robu pa pleše SMRT. Ne zapravimo svojega življenja za pijačo.
Na neki angleški tobačni škatlici, ki so jih včasih imeli KADILCI, je bil zapis: KAJ JE CIGARETA? Na drugi strani škatlice je bil napisan odgovor: CIGARETA JE SVALJČICA TOBAKA, NA ENEM KONCU JE TOBAK, NA DRUGI STRANI PA BEDAK.
Na nekem angleškem križu je zadaj pisalo: NIKDAR NE MEČI BLATA V KRISTUSA, V DUHOVNI STUDENEC, IZ KATEREGA SI V PRETEKLOSTI PIL. NA TISOČE KRIŽEV TE BO DOLETELO, ČE BOŠ ZAVRGEL KRISTUSOV KRIŽ.
Naj nas ta evangeljski nauk ponovno POSTAVI NA NOGE IN nas OBOROŽI Z NOVO ENERGIJO, DA BOMO ČAS, KI GA ŠE IMAMO, PORABILI RAZUMNO ZA NAŠE IN NAŠEGA BLIŽNJEGA IN V VEČNO ZVELIČANJE. AMEN.                                                                              

URNIK VEROUČNE ŠOLE ZAGORJE

2025/26

Verouk pričnemo v ponedeljek, 1.9.2025 po urniku, ki bo objavljen na oglasni deski na cerkvi in na spletni strani župnije.