MAJ – MARIJIN MESEC

Maj: nisi le mesec cvetja, ti nisi le mesec prijetnega petja, ne kipečih hrepenenj razodetja. Med vriski ljubezni se mešajo kriki sovraštva in zdihi obupa. Med petjem bolest ihti in s cvetjem trnjebrsti. O, maj, ti rad si mesec prevar, ki z vezjo ljubezni dve srci povežeš, pa se nasmehneš, ker dobro veš, v kakšen jarem ju vprežeš.
»Bo že kako,« deš in greš.
Ti rad si mesec poznih mrazov, ki jih zvečer naznanja pih hladnih vetrov, ponoči jim zvezde svetijo, ko se po nižavah plazijo, zjutraj trate pobelijo. In premraženi cvet se zamorjen zlije vase. Bil je poln nad. Obetal je biti sad … Jutri ga vetrc zamaja in s sabo vzame, se z njim poigra in ga trešči na tla. Kdo ga čez nekaj dni še v prahu spozna?
In te majske noči, prečudne noči: kako se v njih sanja, kako cvet diši! In če so te majske noči viharne? Kaj vse se od mraka do dne razbesni! In da mesec Marijin si, govore. Ti biti Njen moraš, kajti brez Nje:si vrt brez vrtnarja, brez Nje si čoln brez krmarja, brez Nje si kot dom brez vladarja, brez Nje si bojišče sonca in viharja.Brez Nje si pot brez kažipota, kjer nihče ne ve: kaj prav je, kaj zmota. Brez Nje si, čeprav v objemu bogastva: SIROTA.